Kje pa vas čevelj žuli

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo Kam nas kot družbo lahko pripelje nova predlagana medijska zakonodaja v Sloveniji? "Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? "Svoboda izražanja in tiska je tako kot vsaka svoboda – ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi – vedno obstajala, le da pogosteje ali izključno…

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Kako premagati sistemsko neodzivnost državnih organov in ali je epidemija prinesla tudi erozijo naših temeljnih svoboščin, je skušal pojasniti varuh človekovih pravic Peter Svetina. Med epidemijo je v določeni meri prišlo do poseganja v človekove pravice, to je dejstvo, pravi varuh, ki sicer tudi nasprotuje nadgradnji domov za ostarele po zastarelih principih, ampak zagovarja moderne metode vključevanja v družbo. Maske so naša nova normalnost in na to se moramo navaditi, sploh, če za tem stoji stroka, ki nošenje mask priporoča. "Čeprav vlada v uredbi še ni določila, da bi lahko za nenošenje posameznike kaznovala, to ne pomeni, da jih ne nosimo," opozarja Svetina…

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem. O prometnih težavah in predvidenih rešitvah premikanja po gručastem mestem jedru, ki je zaradi velikosti vozil in gostega prometa danes skoraj nemogoče Znamenito primorsko mestece Kobarid se med drugim ponaša tudi z zgodovinskim turizmom. Prav zaradi te turistične posebnosti pa je urejevanje tamkajšnjih prometnih izzivov tako rekoč zgodba brez konca. Če so nekoč med ozkimi ulicami švigali le vespe in fički, je danes čas za neprimerljivo razsežnejše jeklene konjičke. Skoraj vsako desetletje prinese kaj novega, naš kobariški poslušalec Slavko pa je teh desetletij nanizal že devet. "Cesta Kobarid–Svino je starodobna cesta, ozka in ne prenese…

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika. Kriza, v kateri smo se znašli, prinaša več priložnosti tudi za korupcijo in goljufije. Kako v nenormalni normalnosti deluje Komisija za preprečevanje korupcije, odgovarja njen predsednik dr. Robert Šumi Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da izredne razmere in pandemija predstavljajo veliko nevarnost korupcijskih tveganj in povečajo priložnosti za korupcijo in goljufije. "Ne pandemija ne kakršen koli drugi izredni položaj ne sme biti…

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. O delovanju mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in o tem, kakšne podatke bo zbirala, smo govorili z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Na razpis ministrstva za javno upravo za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom, ki temelji na nemški aplikaciji, se je prejšnji teden odzvalo šest ponudnikov, od katerih so štirje izpolnjevali razpisane pogoje glede cene. Ponudili pa so cene od štiri do 47 tisoč evrov. Šlo je le za evidenčno in ne javno naročilo in kot spominja profesor Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v…

Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike. Sogovorniki: Jean Philip…

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja. Ne kaže nam dobro, obkolili smo sami sebe, poudarja Boštjan Videmšek. "Nočem dajati lažnega upanja, a pri tistem, ki je, moramo vztrajati." Novinar in publicist Boštjan Videmšek je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo – od Tilosa, popolnoma samooskrbnega…

Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon Revolucija pametnih telefonov je pomembno vplivala na migracije, ki so vpisane v samo bistvo človeških družb. Digitalno tehnologijo migranti uporabljajo za organizacijo poti, izmenjavo informacij, z njo vzdržujejo stike v transnacionalnih okoljih, z družino in nevladnimi organizacijami. Po besedah Simone Zavratnik gre za prenosni arhiv vseh informacij, ki so na terenu potrebne, da se nekomu iz izvorne družbe uspe prebiti do želene destinacije. Pametni telefoni so sicer tudi vir nepreverjenih, netočnih informacij in tudi nadzora. "Je tudi sredstvo, s katerim vlade, nacionalne države nadzirajo migrante, torej njihovo delovanje na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Tako zbirajo podatke o njih. Zato je pomembno opozoriti na dva vidika tehnologij. Na eni strani kot vir informacij, nekaj pozitivnega, na drugi kot vir vse večjega nadzora. Ne samo…

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon. V kakšnem stanju je okolje na Idrijskem danes, kaj bi bilo treba storiti za zmanjšanje posledic rudarjenja in kakšna je zdravstvena slika prebivalstva Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon. "V več stoletjih delovanja rudnika je v zrak izpuhtelo 37 ton živega…

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes. Občina Postojna se že vrsto let bori za opustitev vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček Vadišče Poček je občutljivo…

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Slovenija je v mednarodni raziskavi Odkriti proračun 2019 pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje znaša 14, povprečje držav OECD pa je 27 Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija, ki je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk, ni edina država s tako nizkim številom, vsekakor pa je skrb vzbujajoče, da smo uvrščeni pod svetovnim…

Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah. Profesor dr. Vito Flaker, pionir dezinstitucionalizacije pri nas, o tem, da so ljudje doma bolj suvereni kot v ustanovah in da je uveljavitev dolgotrajne oskrbe nujna Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij in da se nobena vlada, vključno z zdajšnjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu kakovostno nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v ustanovah. Med epidemijo so bili na koncu verige okuževanja stari ljudje, ki so umrli, od tega jih je 80 odstotkov umrlo v domovih. Doma bi bili manj…

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno. Z uradnim koncem epidemije ugasne tudi pravna podlaga za delo na domu zaradi izrednih okoliščin. Smemo v ponedeljek še delati od doma? Kaj mora narediti delodajalec za pravno formalno ureditev te oblike dela? “Delo na daljavo se je velikokrat izkazalo kot zelo dobra praksa. Dobili smo odzive, da pomaga pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, da pozitivno vpliva na okolje, manj bremeni infrastrukturo.” – Katja Rihar Bajuk, direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela Številni zaposleni so šele v obdobju pandemije prvič preizkusili delo na daljavo, če so seveda narava dela, oprema in delodajalec to dopuščali. Izkušnja je bila množična – po uradnih ocenah je imelo pogodbo za delo na daljavo pred epidemijo urejeno približno 2000 zaposlenih, med epidemijo pa je lahko tako obliko dela izkusilo več deset tisoč ljudi. Prvi podatki kažejo, da so…

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu? V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu? V Gorenju so odpuščali že v obdobju gospodarske rasti, poudarja predsednica sindikalne podružnice gospodinjski aparati Jasminka Nedić: “Res smo se trudili z mehkimi metodami odpuščanja, kot so upokojitve in premestitve, vendar mislim, da je na cesti vseeno končalo 600, 700 ljudi. Veseli nas, da si jih je takrat večina uspešno našla novo delo.” Razmere na trgu dela pa so danes drugačne. Konec aprila je bilo v območni službi Velenje registriranih 5719 brezposelnih ljudi, kar je 25 odstotkov več registriranih brezposelnih kot aprila lani. Samo v primerjavi z letošnjim marcem se je registrirana brezposelnost zvišala za 624 ljudi oziroma za 12,2 odstotka, so sporočili iz Zavoda za zaposlovanje Velenje. Nelagodno razpoloženje čutijo tudi prebivalci četrtega največjega mesta in delavci v Gorenju, zelo…

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem. Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje Opozorilo nevladnim organizacijam? Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za…

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij. Celje, Bela krajina, Mežica in Anhovo še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, evidence pa Slovenija nima V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij. Število področij, ki imajo lahko zdravstvene posledice, je veliko, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. “Gre za obsežnejša področja, kot so Mežiška dolina, Celjska…

Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih. Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih Gorazd Rečnik se je v tokratni seriji Okolje ne pozablja odpravil v dolino Soče. Problematiko sosežiga odpadkov v Anhovem, kjer imajo grozljivo dediščino proizvodnje azbesta, smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli obravnavali že večkrat. Danes tam sosežigajo odpadke. Zdravnica Nevenka Mlinar pravi, da je Salonit namreč prek pooblaščene odvetnice pritiskal na lokalne zdravnike. Zdaj je prvopodpisana pod poziv zdravnikov odločevalcem k odgovornejšemu odnosu do problematike okolja in opozorilo o vplivih onesnaženega okolja na zdravje ljudi v Soški dolini. Podpisalo se je skoraj 600 zdravnikov in 8.000 prebivalcev. “Po zadnjih podatkih, ki so bili predstavljeni v državnem zboru,…

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje. Škodljivi učinki svinca vplivajo na inteligenčni kvocient otrok in njihov centralni živčni sistem, odrasli pa težave zaznavajo predvsem na ledvicah, bolečinah v trebuhu, več je tudi spontanih splavov V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja Gorazd Rečnik opozarja na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini, ki se še kar nadaljuje. Svinec predstavlja grožnjo zdravju tamkajšnjim prebivalcem, predvsem pa otrokom, ki so najbolj občutljiva skupina populacije. “Pri otrocih se škodljivi učinki svinca kažejo predvsem na inteligenčnem kvocientu ter na centralnem živčnem sistemu. Odrasli pa učinke svinca občutijo na ledvicah, bolečinah v trebuhu, celo rast je lahko manjša. Pojavljajo se tudi težave pri razmnoževanju, več je spontanih splavov.” – Matej Ivartnik z Nacionalnega inštituta za javno…

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu. V osemdesetih in devetdesetih letih je bilo tveganje glede zbolevanja za rakom na žolčniku za ženske na tem območju štirikrat večje, študije so pokazale tudi napake v razvoju zobne sklenine V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu morali namenjati veliko večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu. “Ta zgodba ima dolgo…

Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ... Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ... V prvi oddaji iz serije o degradiranih območjih Okolje ne pozablja smo obiskali prebivalca Bukovžlaka s kronično ledvično odpovedjo, ki jo povzroča kadmij. Franc Cajhen živi v naselju ob vzhodnem robu Celja, okolju, kjer je veliko svinca, kadmija, cinka, kroma, niklja in bakra. “Vsi oboleli imamo težave s ščitnico, ali pa z rakom na pljučih ali črevesju. Še konji v tem okolju niso zdržali niti eno leto. Sam imam preveč kadmija v telesu, popuščata mi ledvici … Zemlja je zastrupljena, nič več ne gojimo. Včasih smo to hrano jedli.” Franc poudarja, da se ljudje, ki prihajajo v ta kraj, ne zavedajo, v kako zastrupljenem okolju bodo živeli. Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor ob starih bremenih poudari tudi aktualno onesnaževanje. “Vsi onesnaževalci naj bi delovali v mejah normale. Ampak mejo…

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal. Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal. Povodenj ob Dravi je novembra lani poškodovala približno tisoč hektarjev njiv in travnikov. Trajno škodo je pustila na nekaj deset hektarjih. S predstavniki ministrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor so sicer imeli sestanke, kaj več pa ne, čeprav so poplave v Podravju od leta 2012 do danes povzročile za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič ugotavlja, da bi morali ne le kmetje, temveč vsi prebivalci ob Dravi, zlasti od Ptuja proti hrvaški meji, biti plat zvona. Predstavnik civilne iniciative kmetov zoper poplave Drave…

Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti. Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti Čeprav so bili na razpolago evropski milijoni, v Sloveniji dolgo ni bilo nobene volje za spremembo institucionalne kulture. Zdaj smo na prelomni točki, ko bomo začeli preoblikovati in zapirati nekatere posebne socialno-varstvene ustanove. S procesom deinstucionalizacije bi pri nas morali začeti že zdavnaj. Za pot deinstitucionalizacije sta se zdaj odločila Dom na Krasu in CUDV Črna na Koroškem. Iz vsake od teh ustanov bodo v naslednjih treh letih preselili po 70 ljudi. V zavodu v Dutovljah, ki nudi storitve 171 stanovalcem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, v matični enoti biva 123 ljudi. “Dom si v taki obliki, kot je, želimo zapreti in spraviti vse ljudi nazaj v skupnost. Življenje v našem domu ni človeka vredno.” – Matjaž…

V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro. V Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, prisilno delo pa naj bi bilo koristno za skupnost Pred novim letom je skupina eritrejskih prosilcev za mednarodno zaščito dobila negativne odločbe, v katerih…

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba. Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja? Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola. Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici: “Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vidni…

V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023. V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023. Dolgoročna poplavna varnost Železnikov je nujna, česar se po nekaj letih zaveda tudi država. Šest let po sprejetem državnem prostorskem načrtu so sicer stekli postopki za začetek graditve protipoplavnih ukrepov in premostitev dela regionalne ceste, a se je pred začetkom del zapletlo, saj je Upravno sodišče zaradi pritožbe razveljavilo okoljevarstveno soglasje. Vodja projekta Rok Fazarinc, ki na tem dela že dvanajsto leto. kot strokovnjak trdo stoji za stališčem, da bodo ukrepi, ki so v skladu z zakonodajo, izboljšali poplavno varnost Železnikov. Ti naj danes ne bi bili pred ekstremnimi poplavami nič bolj…

V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave. V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli je svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave Mislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne teme, ki močno vplivajo na naša življenja. Izbor je komentiral pater Karel Gržan, oster kritik polarizacije in hrematizma. Vse se začne v odnosu do narave Živali po čustveni inteligenci neizmerno presegajo človeka, na vprašanje, ki dela težave nekaterim odločevalcem, jasno odgovarja Karel Gržan. “V porabništvu so najprej na vrsti živali, sledi pa…

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja. Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda. Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na…

Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine. Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine, za katere smo upali, da jih ne bomo več videli V zadnjem času je bilo več primerov zaostritev italijanske občinske politike do slovenske manjšine v Italiji. Podžupan občine Bardo Mauro Pinosa trdi, da v njegovi občini v resnici ni Slovencev, na Facebooku pa je zapisal, da bi si želel, da bi bila Kobarid in Bovec italijanska. Nekateri svetniki v goriškem svetu zapuščajo dvorano, medtem ko svetniki slovenske narodnosti govorijo v slovenščini. Kot poroča Ivana Zajc z Radia Koper, se to dogaja že kar nekaj let. “Nekateri svetniki iz koalicije zapustijo dvorano, drugi si ne nadenejo slušalk. Ker ne znajo slovensko, ne morejo razumeti, o čem je govor. To je grozno. To pomeni, da kdor govori slovensko, ne obstaja. Kot bi bil v občinskem svetu duh.” – Andrea Picco, član občinskega sveta Če nekateri predstavniki občanov v občinskem svetu ne priznavajo…

Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske. Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere vpliva na njihovo svobodno odločitev Splav je večni predmet razprav, ki kljub pravni ureditvi vedno znova pokaže, da gre za vročo politično in ideološko temo, zaradi katere se pogosto krešejo mnenja, ali ima ženska pravico do umetne prekinitve nosečnosti ali ne. Tu gre pogosto za mešanje čustvenih odzivov z utemeljenimi razlogi, osebnih mnenj z zdravniško etiko. Kdaj je prekoračena meja in zakaj se zdi, da se morajo ženske kljub pridobljenim pravicam in svoboščinam vedno znova boriti za svobodno odločanje o svojem telesu? O splavu v ustavni teoriji…

Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku. Dobra dva meseca potem, ko so kranjski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku. V kranjskem zdravstvenem domu, kjer so družinski zdravniki septembra umaknili odpovedi zaposlitve, se razmere kadrovsko začasno umirjajo, zaposlili so tri nove specializante, z novim letom pa bodo zdravniki popoldne delali zgolj enkrat na teden. To so premiki, ki pa žal ne zmanjšujejo obremenjenosti zdravnikov in ne pomenijo dolgoročnih sistemskih rešitev za družinsko medicino, kar povečuje negotovost. Apatija med družinskimi zdravniki, ki so najpomembnejša, prva vstopna točka pacientov v zdravstveni sistem, se poglablja. Kranjski zdravniki so ostali v svojih prizadevanjih enotni in…

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov? Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov? Afganistancu Noorullahu Oriyakhelu po štirih letih grozi deportacija v nevarni Afganistan, potem ko je v Novem mestu, v katerem je bival zadnji dve leti, že stkal osebne vezi in se močno vključil v skupnost. V državo, za katero je konec oktobra Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči objavil, da je bilo v njej zaradi dolgoletnega konflikta od začetka leta prisiljeno svoje domove zapustiti več kot 350.000 ljudi; razselitev se je zgodila v 31 od 34 afganistanskih provincah. V enakem obdobju lani je bilo v Afganistanu 310.000 razseljenih. Noorullahov primer je kompleksen. Zdaj se v njegovem primeru vodi več postopkov, tudi na upravni enoti, a še vedno je zaprt v Centru za tujce in še vedno mu grozi tudi deportacija, ki nima časovne omejitve.…

Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice? Prejšnji mesec sta se zgodila kar dva nasilna napada na ljudi LGBT. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj ni opazno samo v Sloveniji V petek zjutraj so nasilneži napadli klub LGBT v Ljubljani. Pet sodelavcev je končevalo klubski večer, med njimi sta bila tudi Blaž Brumen in Anemarija Planšek. Pol ure po odhodu varnostnikov se je začelo razbijanje po vratih. “Ves čas so se drli na nas s homofobnimi žaljivkami in grožnjami s fizičnim napadom.” – Blaž Brumen Da Slovenija ni varna država in da smo še zelo daleč od tega, da bi ljudje postajali strpnejši, pretresljivo izkušnjo opisuje tudi Anemarija Planšek. “To so bili nestrpneži, ljudje, ki bi bili pripravljeni človeka ubiti, ker je drugačen. Iskreno, vedno sem mislila, da se te stvari dogajajo samo ljudem, ki so v krogih, ki so sami po…

Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost? Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost? V okviru konference Dovolj za vse, ki sta jo organizirali Umanotera in društvo za sonaraven razvoj Focus, je predstavnik evropske mreže za skupnostne pobude Robert Hall lokalne skupnosti označil za katalizatorje družbene, ekonomske in ekološke transformacije. “Predaleč smo šli v tem, da moramo vsi uresničiti svojo edinstvenost. Mislim, da je to mogoče le, če ob tem vidimo, da smo tudi del širše skupnosti. Posameznik se mora zavedati, da je del nečesa, kar je večje od njega.” – Robert Hall Trajnostne skupnosti skušajo doseči spremembe na lokalnem nivoju in to naj bi po besedah Halla imelo izjemen potencial. “Podnebne spremembe lahko naslovimo samo s spremembo načina življenja, pridobivanja…

Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik. Po uveljavitvi uredbe o varstvu podatkov GDPR so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Enotnih sistemskih rešitev ni. To pa lahko prinese tudi dodatne stroške za starše. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj ugotavlja, da je ravnanje s fotografijami v vrtcih v zadnjem obdobju postalo velik problem. Toda ob uveljavitvi GDPR maja lani, so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in so se organizirali vsak po svoje. “Ko je uredba stopila v veljavo, smo bili kar malo prestrašeni. Vsekakor bi potrebovali več navodil, več podpore.” – Janja Bogataj Starše ljubljanskega vrtca Najdihojca je letos presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati dodatnih 10 evrov. Za fotografije otrok bi namreč skrbel zunanji ponudnik. Ravnateljica Andreja Škvarč nam je…

Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak. TEŠ išče izvajalca za izdelavo dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit Anhovo želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj veljajo drugačne mejne vrednosti? Termoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in naložbene dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit Anhovo želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Ta vprašanja…

V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona? Doktor Tomaž Šutej z Uprave za varstvo pred sevanji pojasnjuje, katere regije v državi radon še posebno ogroža, in kako naj ravnamo, če ga v prostorih izmerimo v prevelikih količinah V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot je povedala vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu profesorica Vesna Zadnik, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti…

Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in izgorevajo na plačah iz časa krize? Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Ali to že ogroža programe, v katere je vključeno 160.000 ljudi? Predsednica društva Projekt Človek Suzana Puntar…

Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti. O doživljanju drugačnosti govorijo migrant, par, v katerem je eden izmed partnerjev na vozičku, Kolumbijec, ki je postal klovn, in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti Medtem ko se je o prostovoljnih vaških stražah, ki v “rojstni deželi ameriške prve dame” patroljirajo vzdolž režilne žice s Hrvaško, razpisala celo ameriška tiskovna agencija, v “liberalni alpski državici, v kateri so bile vaške straže do zdaj nepojmljive”, kot so našo državo označili v AP, še niso povsem utihnili glasovi razuma. “Treba je razumeti, da je Slovenija majhna država, zato so Slovenci do nje nekoliko zaščitniški.” – Ali R. Taha Svetlana Slapšak meni, da bi sovražnost in nacionalizem…

Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije? Zahteva Salonit Anhovo, naj Eko kroga umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira več vprašanj. Imajo pravico do interpretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Salonit Anhovo zahteva umik študije o sežiganju odpadkov v cementarnah s spletne strani. Eko krog je želel zaščititi gostitelja in gostovanje prenesel drugam, tako da je še zmeraj dostopna. V Eko krogu opozarjajo, da njihov namen ni zaprtje tovarne, ampak izenačenje mejnih vrednosti emisij cementarn s sežigalnicami, učinkovitejši nadzor nad njihovim delovanjem ter večja transparentnost. “Ko se v medijih promovira sežiganje odpadkov, se enači sežiganje odpadkov v specializiranih sežigalnicah s sosežigom v cementarnah. Ko pa narediš…

Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje. Število izdanih odločb za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami se povečuje. Strokovnjaki opozarjajo, da je obravnava v okviru zdravstvenega sistema prepočasna in neustrezna “Najvišji porast izdanih odločb je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ko so otroci vključeni v četrti, peti in šesti razred, ko se dejansko bolj intenzivno začne proces številčnega ocenjevanja.” – dr. Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavodu RS za šolstvo Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči…

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno. Spolno nadlegovanje in nasilje se pogosteje dogajata tam, kjer naj bi se žrtve počutile varne: doma in v službi. Več kot polovica žrtev pozna storilca “Mislim, da ni ženske, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju počutila izpostavljene, izkoriščene, ponižane – ker je ženska!” To je eden od več kot 150 zapisov, ki so jih prejeli na Inštitutu 8. marec ob kampanji #jaztudi. “Analiza je ovrgla mit, da se spolno nadlegovanje in nasilje dogajata v temnih ulicah in neznanih prostorih in da ju izvajajo ljudje, ki jih ne poznamo. Žal je analiza pričevanj pokazala, da se nasilje najpogosteje dogaja v domačem okolju,” pravi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, in dodaja, da več kot 50 odstotkov žrtev pozna storilca, pogosto gre tudi za dejanje, ki se ponavlja. To dokazuje tudi naslednji zapis: “Zlorabljal me je oče, kadar sva bila sama doma.” Ob tem Inštitut 8.…

Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje Evropski inštitut za enakost med spoloma je bil ustanovljen leta 2010. Sedež ima v Vilni v Litvi in je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje in sodeluje tako z evropskimi institucijami kot s posameznimi državami. Predvsem pa je zanesljiv vir informacij na tem področju. Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta…

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov? Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov? Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine. “Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo…

Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek. Reportaža z mejnega prehoda Obrežje. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, ob koncih tedna s prižganimi hladilniki obtiči vse do ponedeljka Na največjem slovenskem mejnem prehodu Obrežje se tovorni promet nenehno povečuje že od leta 2015. Pred štirimi leti je mejni prehod prešlo več kot 560.000 tovornjakov, lani 800.000. V prvih sedmih mesecih tega leta je mejo na Obrežju prestopilo že več kot pol milijona tovornjakov. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo…

Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno? Aleš Drnovšek in Mateja Gris iz Slovenskega združenja za požarno varnost o tem, da je požarna varnost na odlagališčih odpadkov prepuščena lastnikom “V Sloveniji nimamo nobenih navodil, smernic, pravilnikov, ki bi določali, kako morajo biti odlagališča urejena. To je prepuščeno lastnikom.” – Aleš Drnovšek, Slovensko združenje za požarno varnost Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno? “Breme teh požarov gre na vso družbo. Nekdo služi na račun pomanjkljivih varnostnih ukrepov, ker to področje ni urejeno.” –…

Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost. dr. Jernej Drofenik iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pesticidih v hrani “Delež neskladnih živil, ki so proizvedena v Sloveniji, je bistveno nižji od deleža živil iz drugih evropskih držav, še bolj pa iz tretjih držav. Neskladnih je pod 0,5 odstotka živil slovenskega porekla.” – Jernej Drofenik Na primerjalnem…

Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS. Vse večji obisk tujih turistov prinaša tudi vse več primerov, ko tujci iščejo zdravniško pomoč Med tistimi, ki so zdravstveno zavarovani v tujini, je tudi naša poslušalka, Slovenka, ki že vrsto let živi v tujini. Pred kratkim je zaradi zelo visoke vročine in gnojne angine pomoč poiskala na lokalni zdravstveni postaji, kjer deluje koncesionarka. Računalniški sistem v ambulanti sicer veljavne evropske zdravstvene kartice ni znal sprejeti. Zdravnica je ni želela pregledati niti samoplačniško, temveč je poslušalko kljub zelo slabemu zdravstvenemu stanju napotila v skoraj dvajset kilometrov oddaljen zdravstveni dom. Primer je s pomočjo pristojnega zastopnika pacientovih pravic rešen, zdravnica je…

Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče. Območja naravnih kopališč so dobro označena, v času kopalne sezone tudi poteka redno spremljanje kakovosti kopalnih voda. A možnost okužbe kljub nadzoru obstaja “Dobro kakovost imamo predvsem na morju, saj so vse kopalne vode razvrščene v razred odlično. Nekaj odličnih kopalnih voda imamo tudi na celini. Zavedati se moramo, da smo kot kopalec gost v vodi, ki je življenjski prostor za rastline in živali. Zato naj se ljudje izogibajo kopanju zunaj kopalnih voda, ker s tem lahko uničujejo vodne in obvodne rastline, ki s svojim koreninskim sistemom čistijo vode.” – Mateja Poje, Agencija RS za okolje Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono, in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na…

Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki. Če bo ostalo tako, kot je, bo starost samo za pogumne Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da poudarimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo…